In kako je pravzaprav možno, da za najmanj denarja dobim največ?
Odgovor je preprost – zaradi ekonomije obsega. Pri DIY možnosti uporabnik celotno infrastrukturo z gornje slike vzpostavlja sam – poskrbeti mora torej za varen prostor, po možnosti dva električna in internetna voda, strojno opremo, strežniško programsko opremo (podatkovno bazo, spletni strežnik, php strežnik…, ter seveda aplikacijo za spletno trgovanje. Tudi kak požarni zid in varnostna kopija vseh naštetih zadev ne bosta prav nič odveč. Vse to seveda stane, strošek pa se deli z natanko 1.
Ko govorimo o kolokaciji, je še vedno treba poskrbeti za vse, kar se tiče strojne in programske opreme. Ponudnik v tem primeru zagotavlja zgolj osnove: elektriko, hlajenje, (fizično varnost, ter redundančno povezavo v električno omrežje ter internet. Vaš fizični strežnik bo stal v podatkovnem centru ponudnika, kot še mnoooogo drugih, zato je zadeva cenejša za vse.
Storitve IaaS ponujajo resno velika podjetja. V svetovnem merilu jih obstaja kakih 40, ki svoje storitve ponujajo preprodajalcem in/ali končnim uporabnikom, pa tudi ponudnikom PaaS in SaaS. Vseh naštetih je na milijone, pa tudi število fizičnih strežnikov ne zaostaja veliko za to številko. In vsi ti fizični strežniki gostijo še precejkrat več virtualnih strežnikov, na katerem potem tečeta uporabnikova strežniška programska oprema ter aplikacija, zaradi katere se uporabnik sploh podaja v to komplicirano avanturo. Če bi sešteli vse te strežnike, bi za to operacijo verjetno vsem Zemljanom skupaj zmanjkalo prstov.
Primeri: Amazon Web Services (AWS) ali Microsoft Azure
Storitve gostovanja grejo še en korak globlje – ponujajo gostovanje vseh aplikacij, ki za svoje delovanje potrebujejo spletni strežnik. Okej, tudi gostovanje elektronske pošte in prostor za shranjevanje, ampak v tem zapisu se osredotočamo na tisto, kar uporabnik potrebuje za zagon spletne trgovine. Število vseh spletnih strežnikov je ogromno – samo vodilni odprtokodni Apache jih poganja skoraj milijardo, pa ima manj kot 40% tržni delež. No, za bodočega spletnega trgovca je pomembno to, da je tudi ponudnikov gostovanja ogromno – konec koncev je to lahko tudi nekdo, ki se loti DIY pristopa in hoče znižati strošek, zato v zameno za mesečno najemnino na svojem spletnem strežniku ponudi prijatelju, znancu ali poslovnemu partnerju. Kar se običajno ne izkaže za dobro prakso, ampak pustimo sedaj to. Opisana razdrobljenost pomeni, da je tudi cena gostovanja zelo nizka.
Primeri: SiteGround, Gandi, GoDaddy, ali domači ponudniki Domovanje, Hitrost.com in Domenca
Programska oprema kot storitev je pravzaprav nadgradnja vsega prej naštetega. Z drugimi besedami, tista programska oprema, ki bi sicer tekla na strežniku (lastnem v podjetju ali na kolokaciji, ali virtualiziranem na infrastrukturi ponudnika IaaS, je v primeru SaaS nameščena pri ponudniku. Uporabniku se v tem primeru tako ni treba bati ne ognja ne vode, ne kobilic in ne drugih bibličnih nadlog, prav tako pa mu ni treba skrbeti za nadgradnje strojne ali programske opreme. Vse, kar potrebuje za dostop do programa je delujoč brskalnik, pa še ta ne nujno čisto zadnje generacije. Več o SaaS si lahko preberete v dokumentu na temo primerjave med tradicionalno programsko opremo ter slednjo v obliki storitve.